- osréden
- -dna -o prid. (ẹ̑) redko osrednji: osreden prostor v hiši / osredna oseba v romanu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osréditi — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati ♦ teh. osrediti kolo centrirati osréden a… … Slovar slovenskega knjižnega jezika