- osméšenje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od osmešiti: navdajal ga je strah pred osmešenjem / osmešenje napak
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osméšenje
Look at other dictionaries:
blamáža — e ž (ȃ) ekspr. sramota, osmešenje zaradi neuspeha: doživeti blamažo; predstava se je končala z veliko blamažo // zelo neprijeten položaj: spravila ga je v hudo blamažo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
