- oslabélost
- -i ž (ẹ́) stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izmózganost — i ž (ọ̑) ekspr. izčrpanost, oslabelost: izmozganost od dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpítost — i ž (ȋ) ekspr. izčrpanost, oslabelost: kljub izpitosti je bil privlačen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaheksíja — e ž (ȋ) med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
marázem — zma m (ā) med. huda splošna telesna oslabelost: starostni marazem; pren., ekspr. gibanje je zašlo v marazem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
matórost — i ž (ọ̄) zastar. starost, priletnost: visoka matorost; sključen od matorosti / potem je prišla starost in matorost izčrpanost, oslabelost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míšičevje — a s (ȋ) mišice telesa ali dela telesa: krepiti mišičevje; imeti dobro razvito mišičevje nog / kožno mišičevje; oslabelost srčnega mišičevja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
senílnost — i ž (ȋ) starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stárosten — stil. starósten tna o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost: a) na njem je opazila prve starostne znake; zdraviti starostne bolezni; starostna onemoglost, oslabelost; koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utrudljívost — i ž (í) lastnost, značilnost utrudljivega: utrudljivost enoličnega govorjenja / utrudljivost dneva / bolnikova oslabelost se kaže v utrudljivosti / hitra duševna utrudljivost ∙ ekspr. govornik je do utrudljivosti ponavljal eno in isto zelo dolgo … Slovar slovenskega knjižnega jezika