- míšičevje
- -a s (ȋ) mišice telesa ali dela telesa: krepiti mišičevje; imeti dobro razvito mišičevje nog / kožno mišičevje; oslabelost srčnega mišičevja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
muskulatúra — e ž (ȗ) anat. mišice telesa ali dela telesa; mišičje, mišičevje: človekova muskulatura; muskulatura roke / ekspr. figura z močno muskulaturo z močnimi mišicami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okóstje — a s (ọ̑) ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti: z gibanjem krepiti okostje; človeško okostje; okostje roke; poškodbe okostja; mišičevje in okostje / ekspr. okostje hiše ogrodje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popustítev — tve ž (ȋ) glagolnik od popustiti: popustitev pritiska na mišičevje / publ. prizadevati si za popustitev napetosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skelét — a m (ẹ̑) 1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stegneníčen — čna o (ȋ) pridevnik od stegnenica: stegnenično mišičevje … Slovar slovenskega knjižnega jezika