- okóstje
- -a s (ọ̑) ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti: z gibanjem krepiti okostje; človeško okostje; okostje roke; poškodbe okostja; mišičevje in okostje / ekspr. okostje hiše ogrodje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okóstje
Look at other dictionaries:
krápinski — a o prid. (ȃ) antr., v zvezi krapinski človek neandertalec, katerega okostje je bilo najdeno v Krapini: okostje krapinskega človeka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skelét — a m (ẹ̑) 1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
degenerírati — am tudi degenerírati se am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ihtiozáver — vra m (á) pal. velika izumrla morska žival, podobna ribi: okostje ihtiozavra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóst — í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kromanjónec — tudi cromagnónec nca [kromanjo ] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro Magnonu: močni, tršati kromanjonci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kromanjónski — tudi cromagnónski a o [kromanjo ] prid. (ọ̑) antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro Magnonu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lobánja — e ž (á) 1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja ♦ antr. dolgoglava lobanja // del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlájši — a e prid. (ȃ) 1. primernik od mlad: za njim je odšel mlajši brat; poročen je z deset let mlajšo ženo; izbral si je najmlajše dekle; mlajši si od mene; videti je mlajša, kot je v resnici / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obgláviti — im dov. (á ȃ) usmrtiti z odstranitvijo glave: nekatere so ustrelili, druge obglavili / obglaviti z giljotino; pren. politično obglaviti // odstraniti glavo: obglaviti zaklano žival obglávljen a o: biti obglavljen; najti obglavljeno okostje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
