vzréja — e ž (ẹ̑) 1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: ukvarjati se z vzrejo; vzreja konj / vzreja rib v ribniku / vzreja mladičev // oskrba, nega koga do stopnje, ko se lahko preživlja sam:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
azílski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na azil: azilska pravica države / azilska oskrba starih ljudi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobáva — e ž (ȃ) oskrba kupca z naročenim blagom: podjetje je prevzelo dobavo polizdelkov; ustaviti dobavo plina; hitra dobava; dobava premoga; dobava za vojsko; rok dobave je potekel / dobava opreme iz inozemstva // redko dostava, pošiljatev: dobava… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dómski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
garancíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na garancijo; jamstven, poroštven: garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo pismena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inštitútski — tudi institútski a o prid. (ȗ) nanašajoč se na inštitut: inštitutski prostori; inštitutska knjižnica / inštitutsko delo / inštitutska disciplina, oskrba domska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
internátski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na internat: internatski prostori / internatska disciplina, oskrba, vzgoja / poznata se še iz internatskih let … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabáva — e ž (ȃ) oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: ta oddelek skrbi za nabavo; nabava blaga, reprodukcijskega materiala; nabava in prodaja / opravljati nabavo; brezplačno popravilo v določenem roku po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzadovoljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. ki ni zadovoljiv: nezadovoljiv položaj, uspeh; oskrba v domu je nezadovoljiva; nezadovoljivo zdravstveno stanje / knjiž. delati v nezadovoljivih prostorih neprimernih, slabih 2. ki ga je težko zadovoljiti: nestrpni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
onemóglost — tudi onemôglost i ž (ọ; ó) 1. stanje onemoglega človeka: bolnico je prevzela popolna onemoglost; duševna, telesna onemoglost; starostna onemoglost; zavarovanje za onemoglost; oskrba v onemoglosti / ujetnike so izstradali do onemoglosti; zgruditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
