- ošibíti
- -ím dov., ošíbil (ȋ í) knjiž. oslabiti: poškodba ga je precej ošibila / s tem ugovorom je ošibil njegove dokaze ošibljèn -êna -o: ošibljen od dolgotrajnih naporov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.