- oróžniški
- -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orožnike: orožniška četa / orožniška postaja / orožniški narednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oróžniški
Look at other dictionaries:
narédnik — in nárednik a m (ẹ̑; á) v stari Jugoslaviji podoficirski čin, za stopnjo višji od podnarednika, ali nosilec tega čina: napredoval je v narednika / orožniški narednik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strážmešter — tra m (ȃ) star. stražmojster: z leti je napredoval do korporala in stražmeštra / orožniški stražmešter … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strážmójster — tra m (ȃ ọ) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: bil je povišan v stražmojstra; feldvebel in stražmojster // tak čin ali nosilec tega čina v organu za javno in državno varnost: ni bil stražmojster, ampak navaden stražnik /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríógelnik — a [gǝl] m (ȋ ọ̑) trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žandárski — a o prid. (ȃ) nekdaj orožniški: žandarska uniforma / žandarska postaja ● slabš. žandarske metode brezobzirne, gospodovalne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
