orják

orják
-a m (á) ekspr. 1. nenavadno velik in močen človek: bil je orjak med vrstniki; otroci radi poslušajo zgodbe o orjakih // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: bil je duhovni, miselni orjak 2. s prilastkom kar je veliko sploh: zasneženi vrhovi gorenjskih orjakov / vzlet zračnega orjaka ◊ zool. belgijski orjak velik in močen kunec sive barve z dolgimi uhlji

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • bívolji — a e prid. (ȋ) nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gigánt — a m (ā) 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad gigantov z bogovi // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: portal nosita dva giganta 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gorostás — a m (ȃ) star. velikan, orjak: zrasel je v pravega gorostasa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • orjákinja — e ž (á) ženska oblika od orjak: zrasla je v pravo orjakinjo ◊ astr. zvezda, po velikosti in masi večja od Sonca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • titán — 1 a m (ȃ) 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad titanov z bogovi // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: vrče nad fontano držijo titani 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”