- órglanje
- -a s (ọ̑) glagolnik od orglati: naučiti se orglanja / ubrano orglanje / orglanje morja, vetra
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
órglarski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo … Slovar slovenskega knjižnega jezika