Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
opŕt — a m (ȓ r̄) nav. mn., star. oprtnica, oprta: tovor nosi na oprtu i ž (ȓ) nav. mn., star. oprtnica, oprta: nosači si odvezujejo oprti / oprti nahrbtnika naramnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opréti — oprèm dov., opŕl (ẹ ȅ) navadno v zvezi z na 1. dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti roke na mizo, ob kolena // narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpreti: bolnika sta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oprtávnica — e ž (ȃ) nav. mn., nar. oprtnica, oprta: nositi tovor na oprtavnicah / koš z oprtavnicami z naramnicami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opŕtica — e ž (ȓ) manjšalnica od oprta: nosači si odvezujejo oprtice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
