opri — OPRÍ, opresc, vb. IV. 1. tranz. A întrerupe (brusc) o mişcare, o acţiune, un proces, un fenomen în desfăşurare, a face să înceteze, să stea pe loc; a stăvili, a curma. ♦ refl. A conteni, a înceta, a stagna. 2. intranz. şi refl. A sta pe loc; p.… … Dicționar Român
domnévek — vka m (ẹ̑) redko domneva: opreti sodbo o njem na domnevek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komólec — lca [u̯c] m (ọ̑) 1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krájnik — a m (ȃ) 1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo: pribiti krajnik; zavarovati stene s krajniki; hrastovi krajniki; plot iz krajnikov; žamanje in krajniki 2. redko, navadno s prilastkom konec, rob: povezal je krajnika palice / samo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navézati — in navezáti véžem dov. (ẹ á ẹ) 1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči // narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oprijéti — oprímem dov., oprijél; nam. oprijét in oprijèt (ẹ í) položiti roke, prste okrog česa: skušal je oprijeti deblo, omarico; drevo sta komaj oprijela dva moška / oprijeti toporišče sekire; trdno je oprijel volan oprijéti se 1. podpreti se, opreti se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpréti — prèm dov., podpŕl (ẹ ȅ) 1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel // dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poprijéti — prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ í) 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči // prijeti, navadno močneje: poprijeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prijéti — prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrájnica — e ž (ȃ) knjiž. 1. čelna deska postelje; končnica: pri vstajanju se je moral opreti na skrajnico 2. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: pribiti skrajnico 3. navadno s prilastkom kar je od česa drugega najbolj oddaljeno ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika