opravičevánje

opravičevánje
-a s (ȃ) glagolnik od opravičevati: prepogostno opravičevanje zaradi nenapisanih nalog / opisal je njegovo opravičevanje in obup / opravičevanje pritiska na sosednje države / ekspr. pismo, polno opravičevanj opravičil

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • sámoobtoževánje — a s (ȃ ȃ) obtoževanje samega sebe: poslušal je njeno samoobtoževanje, da je kriva sinovega trpljenja; nagnjenost k samoobtoževanju; samoobtoževanje in opravičevanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • teodicéja — e ž (ẹ̑) filoz. opravičevanje božje pravičnosti glede na dopuščanje, obstajanje zla: reševati vprašanje teodiceje; teodiceje raznih filozofov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”