- opraševálec
- -lca [u̯c in lc] m (ȃ) žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
opraševálka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od opraševalec: pomembna vloga čebel kot opraševalk cvetja … Slovar slovenskega knjižnega jezika