- opléček
- -čka m (ẹ̑) nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: oblekla je vezen opleček ◊ obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit; sedelce
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.