- opíhniti
- -em dov. (í ȋ) obdati s premikajočim se zrakom: opihniti buško // obdati kaj s seboj: na vrhu jih je opihnil mrzel veter
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
opahníti — in opáhniti em, tudi opáhniti em dov. (ȋ á; á ā) 1. knjiž. opihniti: ko je stekla mimo njega, ga je rahlo opahnila 2. nar. vreči, dati: slekel je plašč, zvil ga in ga opahnil čez ramo (F. Finžgar) … Slovar slovenskega knjižnega jezika