- ópičjak
- in opičják -a m (ọ̑; á) 1. opičji samec: stari opičjaki v živalskem vrtu; skače kot opičjak 2. slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem: s takim opičjakom se druži
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ópičjak
Look at other dictionaries:
ópičnik — a m (ọ̑) knjiž. opičjak: opičnik pleza po drevju / s takim ravnanjem je naredila iz otroka pravega opičnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
