- opážen
- -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opaž: pripraviti opažne deske, plošče / opažni oder oder, ki nosi opaž in nestrjeni beton; opažni okvir
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
opážen
Look at other dictionaries:
opázen — zna o prid., opáznejši (á ā) ki se da opaziti: komaj opazen smehljaj; v teh črticah je opazen Cankarjev vpliv; opazna napaka, razlika; raze na izdelku so precej opazne // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: opazna obleka;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opazíti — in opáziti im dov. (ȋ á ȃ) 1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèopážen — 1 a o prid. (ȅ ȃ) navadno v povedni rabi ki ni opažen: neopažen je odšel od doma; patrulja je neopažena obkolila hišo / njegovi pesniški poskusi so bili neopaženi; njegove zasluge niso ostale neopažene nèopáženo prisl.: neopaženo priti, zbežati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opážiti — im dov. (á ȃ) namestiti, pritrditi na določeno površino za zaščito, olepšanje: opažiti stene, strop; opažiti hlev s slamo; opažiti zid s pločevino opážen a o: opažen zid; z lesom opažena soba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakótek — tka m (ọ̑) manjši, težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora: priti iz zakotka skladišča; postaviti kovček v zakotek ob ognjišču, pri oknu // manjši, težje opazen, skriven prostor, kraj: po zakotkih skrivajoče se živali / roparji imajo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakótje — a s (ọ̑) težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora: v hiši ni zakotja, ki ne bi bilo uporabljeno; zakotja dvorišča, mesta; zakotje ob ognjišču / vasica leži v tihem zakotju; zakotje doline, gozda // težje opazen, skriven prostor, kraj:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
luminóznōst — ž 1. {{001f}}svojstvo onoga što je luminozno 2. {{001f}}psih. opažen, subjektivan intenzitet svjetla … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pretpòstavljen — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji se pretpostavlja, koji nije dokazan, opažen ili izmjeren 2. {{001f}}〈odr.〉 koji je viši u hijerarhiji, koji donosi odluke prema nižima u hijerarhiji i rangu; nadređen … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
svjetlìna — ž 1. {{001f}}pojava svjetla ili svjetlijeg mjesta u prirodi ili u vidnom polju (koja može i ne mora biti izvor), svjetlo, svijetlo mjesto [neka ∼ u vodi; razlike u ∼ma značile su da se magla razilazi] 2. {{001f}}psih. opažen, subjektivan… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
òpaziti — (koga, što) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. òpažen〉 1. {{001f}}primiti osjetilom vida a. {{001f}}ugledati, vidjeti, spaziti b. {{001f}}zapaziti, primijetiti 2. {{001f}}jasno uočiti umom ili osjetilima; razaznati 3. {{001f}}shvatiti,… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
