nèopázen — zna o prid. (ȅ á ȅ ā) ki ni opazen: govoril je z neopaznim posmehom; neznatna, neopazna napaka / v svoji preprosti obleki je bil skoraj neopazen nèopázno prisl.: neopazno oditi; v obravnavi se je neopazno zabrisalo bistvo vprašanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Schtokawisch — Štokavisch [ˈʃtɔkaːʋiʃ], manchmal auch Schtokawisch, bezeichnet in der Linguistik eine Dialektgruppe der südslawischen Sprachen. Als amtliche Bezeichnung war es nie üblich. Štokavische Dialekte werden in ganz Bosnien Herzegowina und Montenegro… … Deutsch Wikipedia
Stokavisch — Štokavisch [ˈʃtɔkaːʋiʃ], manchmal auch Schtokawisch, bezeichnet in der Linguistik eine Dialektgruppe der südslawischen Sprachen. Als amtliche Bezeichnung war es nie üblich. Štokavische Dialekte werden in ganz Bosnien Herzegowina und Montenegro… … Deutsch Wikipedia
Štokavisch — [ˈʃtɔkaːʋiʃ], manchmal auch Schtokawisch, bezeichnet in der Linguistik eine Dialektgruppe der südslawischen Sprachen. Als amtliche Bezeichnung war es nie üblich. Štokavische Dialekte werden in ganz Bosnien Herzegowina und Montenegro sowie im… … Deutsch Wikipedia
izgíniti — em in zgíniti em dov. (í ȋ) 1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen: nekatere barve na sliki so izginile; madež še ni čisto izginil / voda s poplavljenega področja je izginila / znaki bolezni so izginili / pastirske koče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèčúten — 1 tna o prid. (ȅ ū) knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna ∙ knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni 2 tna o prid. (ȅ ú) knjiž. nezaznaven, neopazen: nečutno nasprotje / nečuten… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
néopazljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) neopazen: na zunaj neopazljiva bolezen / skromna, neopazljiva ženska nèopazljívo prisl.: neopazljivo se bližati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèvpadljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) raba narašča nevsiljiv, neopazen: nevpadljiv vzorec; obleka nevpadljive barve / nevpadljiva hiša nèvpadljívo prisl.: nevpadljivo se oblačiti, vesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obležáti — ím dov. (á í) 1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča // ostati v takem položaju a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ozádje — a s (ȃ) 1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa: ozadje doline obrobljajo hribi; oglasil se je iz ozadja; stal je v ozadju odra / stopila sta nekoliko v ozadje nazaj // kraj, prostor za čim: odrsko ozadje; ozadje stavbe je polno grmičja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika