- onogavíčiti
- -im dov. (í ȋ) ekspr. obuti nogavice: onogavičiti otroka onogavíčen -a -o: onogavičena noga ∙ ekspr. v panj se vračajo onogavičene čebele obložene po nožicah s cvetnim prahom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.