- onečáščenje
- -a s (ȃ) glagolnik od onečastiti: onečaščenje njegovega imena / onečaščenje trupla
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
onečáščenje
Look at other dictionaries:
bogoskrúnstvo — a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bôžji — a e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
groboskrúnstvo — a s (ȗ) oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
róp — a m (ọ̑) 1. nasilen odvzem materialnih dobrin s prisvojitvenim namenom: obtožili so ga ropa; preprečiti rop / živeti od ropa od ropanja / bančni, cestni rop; ekspr. rop stoletja zelo velik 2. zastar. plen: žival preži na rop ◊ rel. božji rop… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetoskrúnstvo — a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega: narediti svetoskrunstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
