- onečáščati
- -am nedov. (á) jemati čast, dostojanstvo, ugled: onečaščati nasprotnika; s takim ravnanjem se onečašča / onečašča njegovo ime / onečaščati svete podobe skruniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
madeževáti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
onečaščeváti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlostávljati — am nedov. (á) star. 1. slabo ravnati s kom: ko se je uprl, so ga nehali zlostavljati 2. spolno zlorabljati, onečaščati: v zaporih so ženske zlostavljali … Slovar slovenskega knjižnega jezika