omíliti

omíliti
-im dov. (ȋ) 1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis // narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa // narediti kaj manj ostro, negativno: omiliti izjavo, kritiko, mnenje 2. narediti, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiliti carine / omiliti zahteve b) v manj izraziti obliki: omiliti stanovanjsko stisko; vihar se je omilil; knjiž. strmina se je nekoliko omilila zmanjšala 3. star. priljubiti, prikupiti: s svojim pripovedovanjem mi je kraj zelo omilil; knjiga se je mnogim omilila omíljen -a -o: omiljena oblika romantike; to je omiljena snov njihovih pogovorov

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • òmiliti — (komu) svrš. 〈prez. òmilīm, pril. pr. īvši, prid. rad. òmilio〉 postati mio komu [omili mi u selu divojka] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • omiliti — òmiliti (komu) svrš. <prez. òmilīm, pril. pr. īvši, prid. rad. òmilio> DEFINICIJA postati mio komu [omili mi u selu divojka] ETIMOLOGIJA o (b) + v. mio …   Hrvatski jezični portal

  • omiljeti — òmiljeti (komu) svrš. <prez. òmilīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òmiljen> DEFINICIJA v. omiliti ETIMOLOGIJA vidi omiliti …   Hrvatski jezični portal

  • omiljelost — òmiljelōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA v. omiljenost, obljubljenost, popularnost ETIMOLOGIJA vidi omiliti …   Hrvatski jezični portal

  • omiljen — òmiljen prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji je drugima mio, koji uživa simpatije; obljubljen, popularan [omiljena knjiga; omiljeni glumac] ETIMOLOGIJA vidi omiliti …   Hrvatski jezični portal

  • omiljenost — òmiljenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga koji je omiljen ili onoga što je omiljeno; popularnost, omiljelost, obljubljenost ETIMOLOGIJA vidi omiliti …   Hrvatski jezični portal

  • kontrást — a m (ȃ) kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mràz — mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nasprótje — a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega: v njegovih trditvah je precej nasprotij; odpraviti, omiliti nasprotja; izgladil je na prvi pogled veliko nasprotje; v stranki je prišlo do nasprotij;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oblažíti — ím dov., oblážil (ȋ í) 1. raba peša olajšati, omiliti: oblažiti bolečine; oblažiti medsebojna nasprotja / oblažiti glasove 2. zastar. narediti kaj blago, plemenito: pisatelj je s svojimi deli oblažil ljudi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”