omenit — OMENÍT, Ă, omeniţi, te, adj. (înv.) Blând, binevoitor, amabil. – v. omeni. Trimis de ionel bufu, 13.09.2007. Sursa: DEX 98 OMENÍT adj. v. bun, cinstit, cumsecade, îngăduitor, înţelegător, omenos, ono rabil, onorat, preţuit, respectabil,… … Dicționar Român
cíkniti — 1 em dov. (í ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omeniti kaj, namigniti: ciknila je na njegovo ponesrečeno snubitev / že vemo, zakaj je ciknil 2. nepreh. zaradi kvarjenja postati, biti kisel: vino cikne / žganje cikne po prismojenem ima priokus po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕhniti — em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: poslušal je, ne da bi kaj črhnil; niti besedice ni črhnil / ne upa se niti črhniti ∙ ekspr. ni črhnil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja // povedati, omeniti: glej,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gólsniti — em [u̯s] dov. (ọ ọ̑) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: nobene besede ni golsnil / niti golsniti si ni upal // povedati, omeniti: obljubil mu je, da ne bo nikomur golsnil o tem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namígniti — em dov. (í ȋ) 1. hoteno prikrito omeniti, opozoriti: že večkrat je namignil, da se s tem ne strinja; v odgovoru so namignili na možnost mirne rešitve spora; na potovanje ni niti namignil 2. z gibom izraziti: namignila mu je, naj gre za njo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navréči — vŕžem dov., navŕzi navŕzite in navrzíte; navŕgel navŕgla (ẹ ȓ) 1. dati kaj k določeni količini, vsoti: navreči mernik pšenice; k plačilu navrže desetak 2. nav. ekspr. dodatno, mimogrede omeniti: v pogovoru je navrgel nekaj zanimivih misli;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obróben — bna o prid. (ọ̄) 1. ki je, se nahaja ob robu: obrobni okraski / obrobne opombe; obrobne tipke črkovnice / obrobne pokrajine / obrobni slovenski pisci iz obrobnih pokrajin 2. nav. ekspr. manj pomemben: izgubljati se v obrobnih problemih /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omémba — e ž (ẹ̑) glagolnik od omeniti: vznemirila ga je omemba njegovega imena / že omemba slovesa ji je pokvarila razpoloženje; omembe vredna zgodba / ekspr. to ni niti omembe vredno; star. med odličnimi vzgojitelji zaslužita omembo tudi tadva da sta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omenítev — tve ž (ȋ) glagolnik od omeniti: protestirali so že proti sami omenitvi njegovega imena; o tem smo pričakovali vsaj omenitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opómniti — im dov. (ọ̑) 1. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: učitelj ga je večkrat opomnil; opomniti koga zaradi nerednosti; opomnil ga je, ker je motil pouk; blago, ostro ga je opomnil // izraziti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
