- omejítven
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na omejitev: omejitveni ukrepi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
restrikcíjski — tudi restríkcijski a o prid. (ȋ; í) knjiž. omejitven, omejevalen: restrikcijski ukrepi / restrikcijska kreditna politika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
restriktíven — vna o prid. (ȋ) knjiž. omejitven, omejevalen: restriktivni ukrepi v uvozu / restriktivna kreditna politika ◊ jur. restriktivna razlaga predpisa, zakona razlaga, ki daje predpisu, zakonu ožji pomen … Slovar slovenskega knjižnega jezika