omehčáti

omehčáti
-ám dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj mehko, mehkejše: milnica je brado omehčala; omehčati kožo / posušeno sadje omehčati v sladki vodi 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: omehčati koga; z lepo besedo je omehčal njeno srce; ni se dala omehčati; po dolgih prošnjah, nazadnje se je le omehčal in plačal / bolečine so omehčale njegovo voljo naredile jo manj izrazito, močnokem. omehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli omehčáti se ekspr. postati manj strog, bolj mil: glas se mu je nenadoma omehčal; poteze na obrazu so se omehčale ● ekspr. vozli na vrvi se še niso omehčali se še niso zrahljali omehčán -a -o: spregovoril je z omehčanim glasom; omehčana voda ∙ sneg je bil že nekoliko omehčan se je udiral, vdajal; ekspr. po polnoči so bili že precej omehčani v nogah so bili negotovi v hoji zaradi vinjenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • bóraks — a m (ọ̑) min. brezbarvna ali bela rudnina, ki se uporablja kot talilo, mehčalo: omehčati vodo z boraksom / proizvodnja boraksa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odmékniti — em dov. (ẹ ẹ̑) nar. zmehčati se, omehčati se: polenovko je zavila v mokro krpo, da odmekne / zaradi svoje lege jezero še ni odmeknilo se otajalo, odmrznilo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odnéhati — am dov. (ẹ̑) 1. prenehati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: borci so zaradi premoči morali odnehati; samo on je skušal priti na vrh, vsi drugi so odnehali; ni odnehal, dokler jih ni našel 2. popustiti: ob sinovi prošnji je oče… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odvólgniti — em [u̯g] dov. (ọ ọ̑) nar. zmehčati se, omehčati se: ko so dali hmelj iz sušilnice, je hitro odvolgnil; seno na zraku rado odvolgne …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omečíti — ím in oméčiti im dov., oméči tudi omêči; oméčil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) omehčati: njegove solze so jo omečile; ni se dal omečiti; ekspr. njen jok bi še kamen omečil / guba nad obrvmi se mu je omečila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omehčánje — a s (ȃ) glagolnik od omehčati: omehčanje kože …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trdosŕčnica — e ž (ȓ) ekspr. neusmiljena ženska: omehčati trdosrčnico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • umécati — am dov. (ẹ̄) zastar. omehčati: končno so ga le umecali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • umečíti — ím in uméčiti im dov., uméči tudi umêči; uméčil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) star. omehčati: dolgo je trajalo, da jih je umečila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • umehčáti — ám dov. (á ȃ) star. omehčati: umehčati kožo / s prigovarjanjem ga je umehčala / umehčati glas / končno se je le umehčal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”