- omečíti
- -ím in oméčiti -im dov., oméči tudi omêči; oméčil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) omehčati: njegove solze so jo omečile; ni se dal omečiti; ekspr. njen jok bi še kamen omečil / guba nad obrvmi se mu je omečila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
omečiti — oméčiti (koga, se) svrš. <prez. òmēčīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. òmēčen> DEFINICIJA donijeti mlado (o ženki medvjeda) [omečila dvoje] ETIMOLOGIJA o (b) + v. mečka, meče … Hrvatski jezični portal
oméčiti — oméči|ti (koga, se) svrš. 〈prez. òmēčīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. òmēčen〉 donijeti mlado (o ženki medvjeda) [∼la dvoje] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pomálem — in po málem prisl. (ā) 1. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah, stopnjah: hrane mu daje pomalem; pomalem dežuje že ves teden; zmeraj se pomalem jezi; pomalem nalagati na ogenj / ves čas me pomalem zebe // malo, nekoliko: pomalem mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika