omajáti

omajáti
omájem tudi omájati -em tudi -am dov., omájaj omájajte tudi omajájte; omajál tudi omájal (á á; á; ā) 1. narediti, povzročiti, da kaj ni več trdno, stabilno: zasilni šotor je vsaka sapica omajala; potres je omajal temelje stavbe; zob se mi je omajal / ugled se mu je omajal; omajati si položaj 2. narediti, povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več odločen, trden: njegove solze so jo omajale; njihovi ugovori ga niso mogli omajati; nazadnje se je le omajal / njegovega sklepa niso mogli omajati; omajati koga v njegovem prepričanju 3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj pri kom ne obstaja več v prejšnji meri: omajati komu ugled, upanje; to mu je omajalo zaupanje v človeka / prenaporno delo mu je omajalo zdravje ● ekspr. pijača jim je omajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti omaján tudi omájan -a -o: njen odpor je bil s tem omajan; utrditi omajano prijateljstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • nèomájen — jna o prid. (ȅ ā) nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odmajáti — májem tudi odmájati em tudi am dov., odmájaj odmájajte tudi odmajájte; odmajál tudi odmájal (á á; á; ā) z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje; odkimati: na njeno vprašanje je le odmajal / ni res, je odmajala / jezno je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omáhniti — em, in omahníti in omáhniti em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) nav. ekspr. 1. priti iz pokončnega položaja zlasti v viseči, ležeči položaj: pri dremanju je omahnila s stola; od utrujenosti je kar omahnila na klop; omahniti čez skalo, v prepad pasti; omahnil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omajánje — tudi omájanje a s (ȃ; ā) glagolnik od omajati: omajanje zaupanja / omajanje gospodarske in politične moči; omajanje ugleda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sakrosánktnost — i ž (ȃ) knjiž. nedotakljivost, svetost: omajati sakrosanktnost koga / sakrosanktnost pogodbe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zmajáti — zmájem tudi zmájati em tudi am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā) 1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • značájnost — i ž (ȃ) lastnost, značilnost značajnega človeka: s tem dejanjem je dokazal svojo značajnost / poskušal je omajati njegovo značajnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”