bolézenski

bolézenski
-a -o [zǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces; bolezenski znaki; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust bolézensko prisl.: biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • simptóm — a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. med. sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo; bolezenski znak, bolezensko znamenje: ugotoviti simptome kolere; visoka vročina je simptom tifusa / bolezenski simptomi 2. knjiž. znak, znamenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • agorafobíja — e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • antropofobíja — e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred ljudmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • blebèt — éta m (ȅ ẹ) slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dopúst — a m (ȗ) dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fobíja — e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred določenimi bitji, predmeti ali položaji: bolnike mučijo razne fobije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hidrofobíja — e ž (ȋ) med. bolezenski strah pred vodo: zdravnik je ugotovil prve znake hidrofobije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imúnost — i ž (ȗ) med. odpornost organizma proti določeni okužbi: trajanje imunosti / imunost proti oslovskemu kašlju / naravna imunost nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; pridobljena imunost nastala s prestano okužbo ali s …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klavstrofobíja — e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred zaprtim prostorom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klíca — e ž (í) 1. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen: prenašati, razširjati, uničevati klice; zatreti razvoj klic / bolezenske klice; klice jetike 2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”