Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ìmūnōst — ž osobina onoga koji je imun; imunitet … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
imunost — ìmūnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA v. imunitet (1) ETIMOLOGIJA vidi imun … Hrvatski jezični portal
naráven — vna o prid., narávnejši (á) 1. nanašajoč se na naravo: a) naravni pojavi, zakoni; delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridobíti — ím dov., pridóbil (ȋ í) 1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imunìtēt — m 〈G imunitéta〉 1. {{001f}}med. sposobnost organizma da se suprotstavi zaraznim bolestima; otpornost prema toksičnom djelovanju antigenih supstanca; imunost [steći/izgubiti ∼] 2. {{001f}}pravn. povlašteno izuzimanje od djelovanja nekih zakona ili … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
imunitet — imunìtēt m <G imunitéta> DEFINICIJA 1. med. sposobnost organizma da se suprotstavi zaraznim bolestima, otpornost prema toksičnom djelovanju antigenih supstanca [steći/izgubiti imunitet]; imunost 2. pravn. povlašteno izuzimanje od djelovanja … Hrvatski jezični portal
imuno- — DEFINICIJA kao prvi dio riječi znači da se drugi dio odnosi na imunost i imunitet [imunologija] ETIMOLOGIJA lat. immunitas: imunitet … Hrvatski jezični portal
imunitéta — e ž (ẹ̑) 1. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost: imeti, kršiti imuniteto; odvzeti komu imuniteto; sklicevati se na imuniteto / diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov; poslanska imuniteta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imúnski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na imunost ali imunizacijo: imunski serum; imunsko cepivo / imunska reakcija organizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
