- okrtáčiti
- -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okrtáčiti
Look at other dictionaries:
obdélati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji 2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očoháti — ám in očóhati am dov. (á ȃ; ọ̑) s čohalom očistiti: okrtačiti in očohati konje / nizko zelo je umazan, moral bi ga očohati umiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oščétkati — am dov. (ẹ̑) očistiti, zgladiti s ščetko: oščetkati lase / oščetkati klobuk, obleko okrtačiti oščétkan a o: oščetkani lasje; obleka je bila skrbno polikana in oščetkana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
