- okrepčílo
- -a s (í) kar daje moč, krepkost: biti potreben okrepčila; dajati komu okrepčilo / gostilne so nudile popotnikom počitek in okrepčilo; ekspr. nositi košare z okrepčili z jedmi, prigrizki, pijačo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krepčína — e ž (í) star. 1. moč, krepkost: krepčina mišic, telesa / duševna krepčina 2. krepost: presenetili sta njena zadržanost in krepčina 3. okrepčilo: potrebni so bili krepčine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepílo — a s (í) star. krepčilo, okrepčilo: potrebni so bili krepila / duševno krepilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrepčáva — e ž (ȃ) zastar. 1. okrepitev: telesna okrepčava 2. okrepčilo: iti po okrepčavo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrepílo — a s (í) star. okrepčilo, krepčilo: trudni so bili in potrebni okrepila / gojiti hojo za telesno okrepilo okrepitev / najti okrepilo za trditev podkrepitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upéhanec — nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je upehan: pripraviti okrepčilo za upehance … Slovar slovenskega knjižnega jezika