- krepílo
- -a s (í) star. krepčilo, okrepčilo: potrebni so bili krepila / duševno krepilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
moštvò — à in môštvo a in móštvo a s (ȍ ȁ; ō; ọ̑) 1. star. lastnost moškega; moškost: moštvo se mu je v nadlogah krepilo; spoštoval ga je zaradi njegove velike poštenosti in moštva; nima niti trohe moštva // ekspr. moške funkcije, zlasti spolne: moštvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samosílstvo — a s (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: krepilo se je demokratično gibanje proti carističnemu samosilstvu / kapitalistično samosilstvo // oblastno, samovoljno ravnanje: njeno samosilstvo presega vse meje … Slovar slovenskega knjižnega jezika