Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bisernína — e ž (ȋ) 1. biserno okrasje: okrasiti z dragimi kamni in bisernino 2. redko biserovina: nož z bisernino v ročaju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bižuteríja — e ž (ȋ) drobno, navadno ceneno okrasje, nakit: velika izbira bižuterije // redko trgovina s takim nakitom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bleskovít — a o prid. (ȋ) zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brončén — a o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kínč — a m (ȋ) zastar. okras: njegov najlepši kinč so bile brke // nakit, okrasje: na sebi ima polno kinča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepotíčje — a s (ȋ) knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše 2. redko okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líšp — a m (ȋ) star. 1. nakit, lepotičje, okrasje: ogledovati na stojnici lišp; bila je oblečena preprosto, brez lišpa; izdati mnogo denarja za lišp 2. razkošje, sijaj: v vsem tem lišpu in blišču ni bila srečna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakítje — a s (ȋ) 1. star. nakit: nadeti si nakitje 2. redko okrasni predmeti, okrasje: razstavljeno stekleno nakitje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namízen — zna o prid. (ȋ) 1. ki je za na mizo: namizno okrasje / namizni koledar, prt; namizna svetilka // namenjen za uporabo pri jedi, jedenju: namizni prt / namizni pribor pribor, s katerim se jemljejo jedi na krožnik; namizna posoda posoda, v kateri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napleníti — in napléniti im dov. (ȋ ẹ) s plenjenjem priti do česa: okrasje so naplenili v mestu; naplenili in naropali so veliko dragocenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
