okováti

okováti
okújem dov., okovál (á ú) 1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje 2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje okován -a -o: z žeblji okovani čevlji; z ledom okovani grebeni; okovana skrinja; okovana vrata

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • okòvati — (koga, što) svrš. 〈prez. òkujēm, pril. pr. āvši, imp. òkūj, prid. trp. ȍkovān〉 1. {{001f}}staviti kome okove 2. {{001f}}obložiti što kovanim plemenitim metalom (zlatom ili srebrom) 3. {{001f}}pren. sputati koga u slobodi mišljenja, rada i… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • okovati — okòvati (koga, što) svrš. <prez. òkujēm, pril. pr. āvši, imp. òkūj, prid. trp. ȍkovān> DEFINICIJA 1. staviti kome okove 2. obložiti što kovanim plemenitim metalom (zlatom ili srebrom) 3. pren. sputati koga u slobodi mišljenja, rada i… …   Hrvatski jezični portal

  • okivati — okívati (koga, što) nesvrš. <prez. òkīvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. okovati ETIMOLOGIJA vidi okovati …   Hrvatski jezični portal

  • okívati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. òkīvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}okovati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • otkovati — otkòvati svrš. <prez. òtkujēm, pril. pr. āvši, prid. trp. ȍtkovān> DEFINICIJA 1. (koga) osloboditi okova [otkovaše ga i oslobodiše] 2. (što) obraditi otkivanjem ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. okovati …   Hrvatski jezični portal

  • okov — òkov m DEFINICIJA 1. metalna veza, okvir, zakovica, oplata i sl. kojom se učvršćuju ili ukrašavaju komadi pokućstva i građevinske stolarije 2. (samo mn) a. pov. lanci i kugle koji se osuđenicima stavljaju na noge i otežavaju im kretanje, usp.… …   Hrvatski jezični portal

  • okovanka — okòvānka ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA knjiš. gojzerica, bakandža ETIMOLOGIJA vidi okovati …   Hrvatski jezični portal

  • okovčić — okòvčić m DEFINICIJA dem. od okov, u neodređenom značenju manjeg pojedinačnog komada okova (1) ETIMOLOGIJA vidi okovati …   Hrvatski jezični portal

  • okovánje — a s (ȃ) glagolnik od okovati: pripeljali so sani za okovanje // zastar. okovje: pipi dati novo srebrno okovanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žebèlj — bljà in žêbelj blja m (ǝ̏ ȁ; é) tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen: žebelj popusti, se ukrivi, zarjavi; izdelovati žeblje; puliti žeblje s kleščami; s kladivom zabiti žebelj; okovati cokle z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”