ogrévanje

ogrévanje
-a s (ẹ́) glagolnik od ogrevati: ogrevanje prostorov; ogrevanje s toplim zrakom; naprava za ogrevanje / ogrevanje zraka / centralno, etažno ogrevanje; električno, plinsko ogrevanje; ogrevanje na premog / vaje za ogrevanje ∙ pog. vključiti ogrevanje naprave, priprave za ogrevanjepsih. začetno naraščanje delovne učinkovitosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • kurjáva — e ž (ȃ) 1. kar se uporablja za kurjenje, ogrevanje: zmanjkalo je kurjave; preskrbeti kurjavo za zimo / drva, les za kurjavo 2. navadno s prilastkom način kurjenja, ogrevanja: električna, plinska kurjava; kurjava na olje / parna kurjava se je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lokálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven: poznati lokalne razmere / raziskovati lokalno zgodovino / časopis prinaša le lokalne novice / knjiž.: lokalni kolorit; dati romanu lokalno barvo / lokalni vremenski pojavi; lokalni potresi; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • péč — 1 í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzgónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzgon: vzgonska sila / vzgonsko ogrevanje, prezračevanje ogrevanje, prezračevanje na osnovi dviganja toplejšega zraka ♦ aer., fiz. vzgonski količnik letalskega krila; navt. vzgonski tanki doka tanki, s katerimi se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Бачинович, Армин — Армин Бачинович Общая информация …   Википедия

  • centrálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eléktričen — čna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eléktropéč — in eléktro péč í ž (ẹ̑ ẹ̑) metal. peč za ogrevanje in taljenje kovin z električno energijo: v železarni je začela obratovati nova elektropeč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grélec — lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo ♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače // del grelne naprave, ki oddaja toploto:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hipokávst — a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”