bojeváti se

bojeváti se
-újem se nedov. (á ȗ) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom ● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno bojeváti star. udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem; pren. bojuje hude duševne boje bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • bojèvati — (bojòvati) (∅) nesvrš. 〈prez. bòjujēm, pril. sad. bòjujūći, gl. im. ānje〉 ekspr. biti se u bojevima, sudjelovati u bojevima …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • bojevati — bojèvati (bojòvati) (Ø) nesvrš. <prez. bòjujēm, pril. sad. bòjujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA ekspr. biti se u bojevima, sudjelovati u bojevima ETIMOLOGIJA vidi boj …   Hrvatski jezični portal

  • ljút — a o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oróžje — a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zmagovít — a o prid. (ȋ) 1. ki zmaga, zmaguje: zmagovita vojska / zmagoviti košarkarji; zmagovito moštvo / zmagovita popevka / publ. v tem trenutku so zmagoviti nasprotniki zmagujejo; zmagovit se vrniti 2. s katerim se zmaga, zmaguje: zmagovita karta;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bojòvati — (∅) nesvrš., {{c=1}}v. {{ref}}bojevati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • rȁtovati — nesvrš. 〈prez. rȁtujēm, pril. sad. rȁtujūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}biti u ratu, voditi rat; bojevati, vojevati 2. {{001f}}pren. a. {{001f}}voditi tešku neugodnu borbu [∼ s komarcima] b. {{001f}}mučiti se s čim, teško učiti ili prihvaćati [∼… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bojevánje — a s (ȃ) glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”