Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odvòziti — (koga, što) nesvrš. 〈prez. òdvozīm, pril. sad. òdvozēći, gl. im. òdvožēnje〉 vozeći odvoditi koga ili što na drugo mjesto … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odvoziti — odvòziti (koga, što) nesvrš. <prez. òdvozīm, pril. sad. òdvozēći, gl. im. òdvožēnje> DEFINICIJA vozeći odvoditi koga ili što na drugo mjesto ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. voziti … Hrvatski jezični portal
odvesti — òdvesti2 svrš. <prez. odvèzem, pril. pr. zāvši, imp. odvèzi, prid. rad. òdvezao, prid. trp. odvèzen> (koga, što) DEFINICIJA vozeći učiniti da tko ili što dođe na neko mjesto ETIMOLOGIJA vidi odvoziti … Hrvatski jezični portal
odvoz — òdvoz m DEFINICIJA prevoženje s jednog mjesta na drugo; sabiranje i odvoženje [odvoz smeća] ETIMOLOGIJA vidi odvoziti … Hrvatski jezični portal
odvozište — òdvozīšte sr DEFINICIJA rud. prostor oko vrha rudničkog okna za prihvat i otpremu otkopane sirovine ETIMOLOGIJA vidi odvoziti … Hrvatski jezični portal
od... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja od določene točke: odbrcniti, odriniti, odvoziti b) oddaljitve, odmika od določenega kraja: odbobneti, odfrfotati, odsmučati se c) odstranitve, ločitve od česa, od celote … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvòz — ôza m (ȍ ó) 1. glagolnik od odvoziti ali odvažati: poskrbeti za odvoz smeti; dovoz in odvoz blaga iz pristanišča / odvoz hlodov bo opravila zadruga ♦ mont. odvoz izkopnine 2. kraj, prostor, po katerem se odvaža: urediti odvoz; širok odvoz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
