- odvózen
- in odvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na odvoz: odvozni rok / odvozna pot, cesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odvozíti — vózim dov., odvóžen (ȋ ọ) 1. z vožnjo spraviti z določenega mesta: zemljo je moral takoj odvoziti / redko vlaki so goste odvozili na vse strani odpeljali 2. žarg., šport. oddrsati: odvozili so samo obvezne like … Slovar slovenskega knjižnega jezika