odvísen — sna o prid. (í ȋ) navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z od 1. ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe: mladič je dolgo odvisen od svoje matere; zaradi bolezni je bila popolnoma odvisna od drugih / odvisni smo drug od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mílost — i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podredíti — ím dov., podrédil (ȋ í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokoríti — 1 ím dov., pokóril (ȋ í) s silo narediti, da je kdo a) politično odvisen: pokoril je sosednje narode / dežele, mesta, ki so jih pokorili Rimljani / pokoriti z orožjem b) podrejen, odvisen sploh: njega je le s težavo pokoril; pokoriti upornike;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stôpnja — e ž (ó) navadno s prilastkom 1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usužnjeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjevati ljudi 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: usužnjevati otroke / usužnjevati si umetnike usužnjeváti se ekspr. postajati podrejen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usúžnjiti — im dov. (ú ȗ) 1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjiti zajete vojake 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: kmete so usužnjili gospodi / usužnjiti svoje telo popolnoma ga podrediti volji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aleatóren — rna o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bráda — e stil. é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopolnílo — a [u̯n] s (í) kar kaj dopolni, dopolnjuje: pisma so pomembno dopolnilo pesnikovega dela; dopolnila k tekstu ♦ lingv. od kakega stavčnega člena odvisen člen, navadno predmet … Slovar slovenskega knjižnega jezika