- odtujênost
- in odtújenost -i ž (é; ȗ) lastnost, stanje odtujenega: odtujenost otrok in staršev / pisatelj obravnava temo o človekovi odtujenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odtujênost
Look at other dictionaries:
alieníranost — i ž (ȋ) knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrís — a m (ȋ) navadno s prilastkom 1. nejasno, neostro vidna meja, rob česa: razločiti v daljavi obrise mesta; obrisi oddaljujočih se predmetov; gore različnih obrisov / ugotoviti obrise nekdanjih gradov velikost; temen obris drevesa silhueta; skozi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popredmétenost — i ž (ẹ̑) knjiž. stanje popredmetenega: popredmetenost ideje / popredmetenost bivanja; popredmetenost človeka; odtujenost, popredmetenost človeških odnosov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postvarélost — i ž (ẹ) knjiž. stanje, lastnost postvarelega: postvarelost družbenih odnosov; postvarelost in odtujenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potéza — e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potújčenost — i ž (ȗ) nav. ekspr. stanje potujčenega človeka: potujčenost in odtujenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámoodtujênost — in sámoodtújenost i ž (ȃ é; ȃ ȗ) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
