- odtujênec
- in odtújenec -nca m (é; ȗ) nav. ekspr. kdor se odtuji: postal je odtujenec; družbeni iztirjenci in človeški odtujenci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odtujênec
Look at other dictionaries:
osámljenec — nca m (ȃ) nav. ekspr. osamljen človek: osamljenca so našli mrtvega; zagrenjen osamljenec / biti osamljenec in odtujenec / ta poduhovljeni osamljenec ni čutil potrebe, da bi se približal drugim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
