- osámljenec
- -nca m (ȃ) nav. ekspr. osamljen človek: osamljenca so našli mrtvega; zagrenjen osamljenec / biti osamljenec in odtujenec / ta poduhovljeni osamljenec ni čutil potrebe, da bi se približal drugim
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osámljenec
Look at other dictionaries:
osámljenka — e ž (ȃ) ženska oblika od osamljenec: zapuščena osamljenka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
