izcedíti — ím tudi scedíti ím dov., izcêdi in izcédi tudi scêdi in scédi; izcédil tudi scédil (ȋ í) 1. povzročiti, da se kaj izloči, odteče iz česa: izcediti med iz satja; izcediti sok iz limone; izcediti s sokovnikom 2. redko odcediti, iztočiti: izcediti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izcizéti — ím tudi scizéti ím dov. (ẹ í) zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči: voda je izcizela v pesek; pren. upanje mu je izcizelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izcurljáti — ám in scurljáti ám dov. (á ȃ) izteči, odteči v tankem curku: vsa tekočina je izcurljala; voda mu je izcurljala skozi prste … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkapljáti — ám dov. (á ȃ) po kapljicah odteči: vino je izkapljalo iz soda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíti — líjem dov. (í) 1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ocedíti — ím dov., ocêdi in océdi; océdil (ȋ í) odcediti: ocediti čaj, kavo / ocediti krompir, testenine ocedíti se počasi odteči: voda se je že ocedila ocejèn êna o: ocejeni cmoki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odcedíti — ím dov., odcêdi in odcédi; odcédil (ȋ í) počasi odliti: odcediti čaj, kavo; ko se gošča usede, tekočino odcedimo // s počasnim odlivanjem narediti, da kaj ni v tekočini: odcediti krompir, testenine / umiti paprike in jih odcediti na cedilu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odlíti — líjem dov. (í) 1. z zlivanjem odstraniti: odliti nekaj mleka; ko je bil krompir kuhan, je odlil vodo; odliti v drugo posodo / odliti krompir, žgance odcediti 2. izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: odliti kip … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpljúskniti — em dov. (ú ȗ) 1. s pljuskom odstraniti: val je odpljusknil zaboj s krova 2. s pljuskom odteči: morje je pljusknilo na obalo in spet odpljusknilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odsŕkati — am dov. (ŕ ȓ) srkajoč odpiti: odsrkal je še nekaj vina iz kozarca odsŕkati se knjiž., redko s srkom, slišno odteči: ko se je val odsrkal, so se znova prikazale skale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
