odstáviti

odstáviti
-im dov. (á ȃ) 1. spraviti zlasti posodo z določenega mesta, položaja, kjer je s kakim namenom: ko je škaf poln mošta, ga odstavijo; odstaviti lonec z ognja; odstaviti na rob štedilnika / pil je in steklenice dolgo ni odstavil od ust / kuhano jed odstavimo 2. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: odstaviti direktorja / odstaviti koga s položaja 3. prenehati hraniti s svojim mlekom: psica je odstavila mladiče / ekspr. odstaviti dojenčka prenehati dojiti / odstaviti od prsi // narediti, da žival preneha dojiti: odstaviti pujske, teleta ● publ. odstaviti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati; publ. vodstvo je zahtevo odstavilo prenehalo zahtevati odstávljen -a -o: odstavljen funkcionar; odstavljen mladič; biti odstavljen s predsedniškega položaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • nèodstavljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da, ne sme odstaviti, odpustiti: sodniki so bili neodstavljivi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oddojíti — ím dov., oddójil (ȋ í) 1. z dojenjem vzrediti: mati ga je rodila in oddojila, potem pa ni več skrbela zanj; oddojila je več otrok 2. prenehati dojiti: oddojiti dojenčka / oddojiti tele odstaviti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odstavítev — tve ž (ȋ) glagolnik od odstaviti: zahtevati odstavitev direktorja; odstavitev s položaja / odstavitev pujskov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odstavljív — a o prid. (ȋ í) ki se da, sme odstaviti, odpustiti: odstavljiv funkcionar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odstavljívost — i ž (í) dejstvo, da se kdo da, sme odstaviti, odpustiti: odstavljivost vodilnih uslužbencev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odstraníti — in odstrániti im dov. (ȋ á ā) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odžágati — am dov. (ȃ) 1. z žaganjem odstraniti: odžagati veje / ekspr. pri vojakih je izdiral zobe in tu in tam odžagal kako nogo kirurško odstranil 2. ekspr. odstaviti, odpustiti: direktorja so odžagali / odžagali so več delavcev odžágan a o: odžagana… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otròk — ôka m, mest. ed. otrôku in otróku, mn. otrôci otrók otrôkom otrôke otrócih otróki (ȍ ó) 1. deček ali deklica v prvih letih življenja: otrok je zaspal; negovati, pestovati, previjati otroka; vzgajati otroke; posvojiti otroka; rada je pri otrocih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • položáj — a m (ȃ) 1. način, kako je kaj nameščeno a) glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: ostati v določenem položaju; navpičen, poševen položaj palice; veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnji položaj b) glede na druge dele celote:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prásec — sca m (á) 1. ekspr. prašič: lačen prasec kruli; krmiti, zaklati prasca; krma za prasce / odstaviti prasce prašičke, pujske 2. nizko ničvreden, malovreden človek: kateri prasec jih je izdal / kot psovka prekleti prasec 3. nizko umazan človek:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”