- odstavítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od odstaviti: zahtevati odstavitev direktorja; odstavitev s položaja / odstavitev pujskov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
suspénz — a m (ẹ̑) jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: suspenz zaradi storjenega kaznivega dejanja / izreči, ukiniti suspenz / biti v suspenzu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
suspénzija — in suspenzíja e ž (ẹ; ȋ) 1. jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: zahtevati suspenzijo direktorja / izreči suspenzijo // začasna razveljavitev, neupoštevanje česa: suspenzija ustavnih svoboščin / suspenzija… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vprašánje — a s (ȃ) 1. ustno ali pismeno izražena želja, zahteva, s katero se kdo obrne na koga z namenom, da bi kaj izvedel od njega: izreči, napisati, slišati vprašanje; ponoviti vprašanje; jasno, kratko, preprosto vprašanje; listek z vprašanji; vprašanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika