Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obdŕgniti — em dov., tudi obdrgníla (ŕ ȓ) 1. z drgnjenjem odstraniti s površine: obdrgniti barvo, lak / obdrgniti ogorek ob hlod / obdrgniti čevlje ob predpražnik odrgniti; nož je obdrgnil kar ob hlače obrisal // z drgnjenjem nekoliko poškodovati; odrgniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čohálo — a s (á) krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine: odrgniti blato s čohalom; konjsko čohalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
golén — i ž (ẹ̑) del noge med kolenom in gležnjem: odrgniti, prebiti si golen; pri padcu si je zlomil kost v goleni ♦ zool. del noge pri žuželkah med stegnom in stopalcem a o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi goleno zrno zrno, ki ni obdano s plevnato… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóža — e ž (ọ) 1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesu a) človeka: odrgniti, opraskati si kožo; ekspr. vrv mu je posnela kožo z roke; prerezal si je samo kožo; zlomljena kost mu štrli iz kože; izsušena, uvela, ekspr. utrujena koža; ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
o... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osuti b) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušiti c) izgube, odstranitve česa: oklatiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obríbati — am dov. (ȋ) 1. z ribanjem odstraniti: obribati pomarančno lupino 2. pog. odrgniti, zdrgniti: škornji so mu obribali noge; roki si je obribal s snegom / s svežo krpo obribati čevelj obríban a o: obribana koža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddŕgniti — em dov., tudi oddrgníla (ŕ ȓ) 1. z zrahljanjem vrvice odpreti, odvezati: oddrgniti mošnjiček; oddrgnil je nahrbtnik in jima ponudil žganje 2. z drgnjenjem odstraniti; odrgniti: le s težavo je oddrgnil rjo s puške … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odrápati — am in ljem dov. (ā) star. opraskati, odrgniti: veja ga je odrapala; odrapati si kožo / odrapati čevlje odrápan a o: odrapana roka; soba z okajenimi in odrapanimi stenami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odréti — odêrem tudi odrèm dov., stil. oderó; oderíte tudi odríte; odŕl (ẹ é, ȅ) 1. odstraniti kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: odreti ovco, prašiča, zajca; odreti z nožem / odreti kožo / odreti na meh odstraniti kožo tako, da ostane po dolgem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odŕzati — am dov. (r̄ ȓ) gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: odrzati posekano smreko ∙ redko odrzati blato s čevljev odrgniti odŕzan a o: odrzani hlodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
