- čohálo
- -a s (á) krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine: odrgniti blato s čohalom; konjsko čohalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čêhelj — hlja m (é) redko čohalo: konja drgne s čehljem in krtačo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čohálnik — a [u̯n tudi ln] m (ȃ) 1. redko čohalo: očistiti čohalnik 2. agr., lov. drevo, kol, ob katerega se čoha živina ali divjad … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztrkávati — am nedov. (ȃ) 1. z rahlim udarjanjem odstranjevati iz česa: iztrkavati pepel iz pipe / iztrkavati pipo; iztrkavati čohalo ob kamen 2. s trkanjem spravljati iz česa: iztrkavati polhe iz votlega gabra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kónjski — tudi kônjski a o prid. (ọ; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štrígelj — glja m (í) nar. čohalo: odrgniti krave s štrigljem; konjski štrigelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika