- odredítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od odrediti1: odreditev aretacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odredítev
Look at other dictionaries:
fakultatíven — vna o prid. (ȋ) prepuščen osebni izbiri, neobvezen: fakultativni učni predmet; ta predavanja so fakultativna ◊ biol. fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; jur. fakultativni pripor pripor, katerega odreditev je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèobvézen — zna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
