- odpuščánje
- -a s (ȃ) glagolnik od odpustiti 1: prosil ga je odpuščanja / odpuščanje grehov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odpuščánje
Look at other dictionaries:
odpúščanje — a s (ú) glagolnik od odpuščati: odpuščanje prestopkov / preprečiti odpuščanje delavcev / odpuščanje iz zaporov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpústek — tka m (ȗ) 1. rel. odpuščanje, zmanjšanje zlasti posmrtne kazni za odpuščene grehe: dobiti odpustek; moliti za odpustke / popolni odpustek ♦ zgod. Lutrov nastop proti prodajanju odpustkov 2. star. darilo, spominek, zlasti z romanja, sejma: fantje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvéza — e ž (ẹ̑) 1. rel. odpuščanje grehov ali cerkvenih kazni: dati, dobiti odvezo 2. ekspr. odpuščanje, oproščenje: prosi jo odveze / prišla je k njemu po odvezo ● publ. to je vprašanje odveze izvršnemu odboru razrešnice ◊ zgod. zemljiška odveza ukrep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpuščênje — a s (é) star. odpuščánje: prositi za odpuščenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpúst — a m (ȗ) 1. glagolnik od odpustiti: a) prosil je za odpust; večina se je strinjala z njegovim odpustom; odpust iz rudnika, vojaške službe / preprečiti množičen odpust delavcev odpuščanje b) čakati na odpust iz bolnice / začasni odpust kaznjenca ♦ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opravíčenje — a s (ȋ) glagolnik od opravičiti: opravičenje izostanka / opravičenje človeka / star. prositi opravičenja za oproščenje, odpuščanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pardón — a m (ọ̑) zastar. odpuščanje, oprostitev: izrazil mu je svoj pardon / nobenega pardona nočem ∙ pog. to moraš storiti brez pardona izraža nujnost, obveznost izpolnitve naročila, ukaza; pog. v svojih zahtevah ne pozna (nobenega) pardona je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prislužíti — in prislúžiti im dov. (ȋ ú) z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila // ekspr. zaradi določene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsèodpuščánje — a s (ȅ ȃ) knjiž. odpuščanje vsega: govoriti o ljubezni in vseodpuščanju / izraz vseodpuščanja na obrazu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaprosíti — prósim dov. (ȋ ọ) 1. izraziti komu željo a) da kaj da, naredi: zaprositi koga za časopis; zaprositi za pomoč, službo, štipendijo; zaprositi za uslugo / zaprositi za pomočnika / zaprositi za besedo b) da kdo postane deležen česa: zaprositi za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
